Že od antike so zlata razmerja služila kot znak lepote in estetike. Še danes lahko ta popolna razmerja najdemo v umetnosti, arhitekturi in dizajnu. Zlata razmerja najdemo tudi v naravi, zato so vodilo pri oblikovanju naših izdelkov.

Zlati rez izhaja iz enakosti proporcev, pri čemer je razmerje med večjim in manjšim delom enako kot med celoto in večjim delom. To razmerje oziroma ta formula je 1,618 (število fi v matematiki).

Na enakem principu temelji Fibonaccijevo zaporedje števil.

Vsi naši stekleni izdelki ter izdelki iz porcelana in keramike so premišljeno zasnovani v sozvočju z zlatim rezom, zato:

• vsak izdelek revitalizira (ponovno oživlja) vodo,
• je vsak posamezen kos tako zelo prijeten na pogled  in poln energije.

FIBONACCIJEVO ZAPOREDJE ŠTEVIL V NARAVI

Vsako posamezno jedro v cvetu sončnice je del levo ali desno usmerjene spirale. Presenetljivo, vsa števila spiral so sosedna števila v Fibonaccijevem zaporedju!

Fibonaccijevo zaporedje števil temelji na enakem načelu kot zlati rez in opisuje značilnosti rastnih procesov, ki jih lahko najdemo v naravi, npr. v listih in cvetovih rastlin, v poganjkih na steblu, v luskah storžev, tudi v sadežih ...

Pojavi se na primer pri levo in desno usmerjenih spiralah v razmerju 8 : 13 ali 21 : 34 (vsa števila so del Fibonaccijevega zaporedja). Pri deljenju teh števil vedno dobimo rezultat 1,618, kar poznamo kot število fi ali zlati rez.

V sončnici vedno najdemo spirale v kombinaciji 21/34, 34/55, 55/89, pri velikih sončnicah pa tudi 89/144. Ta princip opazimo tudi pri marjeticah, storžih, zelju, ananasu.

Fibonaccijevo zaporedje števil: 1+1=2, 1+2=3, 2+3=5, 3+5=8, 5+8=13 ... 21+34=55, 34+55=89, 55+89=144 ...

Razmerje med dvema številoma v Fibonaccijevem zaporedju je vedno 1,618 in to je zlati rez.
34:21=1,618; 55:34=1,618; 89:55=1,618