Mikrobi so prisotni po vsem planetu, kjer je življenje možno, le to pa je pogojeno s tekočo vodo. Sposobni so preživeti tudi brez vode, daljši čas, vendar predvsem v neaktivni obliki namenjeni prav takim negostoljubnim razmeram. Prisotni so od dna Marianskega jarka pa do oblakov na nebu. Bakterije so prisotne v jedrih dežnih kapelj, vročih vrelcih pri temeperaturi 100 °C, arktičnem ledu, na naši koži, listih rastlin…. Povsod kjer se nahajajo imajo pomembne funkcije..
Odkritje mikroskopa je končno pomagalo prebiti mejo med vidnim in nevidnim življenjem in prineslo odgovor, kaj drobnega nam lahko povzroči take preglavice kot je npr. kuga. Na žalost je strah pred mikroorganizmi pripeljal razvoj v napačno smer in se je kljub procentualno majhnem številu nevarnih mikroorganizmom začelo boriti proti vsem generalno. Seveda se je z razvojem antibiotikov olajšalo in ozdravilo marsikatero bakterijsko in glivično obolenje, ki je poprej veljalo za neozdravljivo. Problem je nastal, ker smo mikroorganizme podcenjevali in tako so se pojavile bakterije odporne na antibiotike, ki so sklenile krog in se danes ponovno srečujemo z neozdravljivimi bakterijskimi okužbami.
Počasi na srečo narašča zavedanje, da je večina mikroorganizmov koristnih, ali vsaj neškodljivih in da so bistveni za življenje na celotnem planetu. Tehnologija efektivnih mikroorganizmov to seveda jemlje v ozir, oz. je to počela korak pred drugimi.
Mikroorganizmi so neizogibni prebivalci vseh živih bitij in imajo še mnogo neraziskanih vlog v okolju. V našem telesu število mikroorganizmov 10-kratno prekaša število naših lastnih celic. Ravno tako so rastline in živali dom številnim mikroorganizmov, in ena ključnih komponent za zdravje je zdrava mikrobna združba, ki nas poseljuje.
Koristni mikroorganizmi so zaželeni tudi v naši hrani in jih v ta namen izkoriščamo že tisočletja. Povsem nepogrešljivi so pri konzerviranju s kisanjem, vzhajanju kruha, pridelavi vina, piva, kisanju mleka, izdelavi sira, kisa … Posebej kompleksne stvari z mikrobiološkega vidika so tudi kimchi, kefir in kombucha, saj so produkt kompleksne mikrobne simbioze.
Za kar nekaj pomembnih znanstvenih spoznanj se lahko zahvalimo naključju, npr. Flemmingovem odkritju penicilina, Newtnovi pojasnitvi gravitacije ipd., med taka odkritja se šteje tudi tehnologija t.i. efektivnih mikroorganizmov ki jo je v začetku 80ih let vzpostavil japonski prof. Teruo Higa. Anekdota pravi, da se mu je po nesreči polila bakterijska kultura po rastlinah v rastlinjaku, nakar je po nekaj dneh opazil, da polite rastejo precej bolje od ostalih. Seveda je bil to šele začetek, saj je do končne formule kot jo poznamo sedaj minilo nekaj let. Profesorju Higi je zaenkrat uspelo nekaj izjemnega na področju mikrobiologije, umetno je namreč sestavil mikrobno združbo, ki funkcionira oz. je samozadostna. Še več, v okoljih kamor je vnesena je sposobna funkcioniranja ne glede na ta ali je okolje aerobno (prisotne kisik) ali anaerobno (kisik odsoten).
Tri pomembne skupine mikrobov v EM1 so:
Mlečnokislinske bakterije
Vloga mlečnokislinskih bakterij je predvsem proizvodnja mlečne kisline, ki ima razkuževalni in konzervacijski učinek. Prav tako proizvajajo antibiotike, ki pomagajo v boju proti patogenim mikroorganizmom. Pomagajo tudi pri razkroju organskih snovi.
Kvasovke
Kvasovke proizvajajo hormone, encime in druge biološko aktivne snovi, ki so uporabne za ostale mikro- in višje organizme.
Fotosintetske bakterije
Te, prisotne v združbi predvsem iz rodu rodobakterij, imajo zalo različne načine ‘prehranjevanja’. Lahko so avtotrofne, heterotrofne in lahko izkoriščajo za vir energije različne substrate, tako organske kot anorganske. Proizvajajo uporabne substance za druge mikroorganizme npr. aminokisline, nukleinske kisline, sladkorje..
Seveda opisane lastnosti niso vse, so pa naštete pomembne za razumevanje delovanja.
Zakaj je fermentacija boljša od gnitja
Kroženje snovi na našem planetu poteka od ust do ust in sicer od mikroorganizmov pa vse preko rastlin in živali do nas in spet nazaj k mikroorganizmom. Tako ima prehranjevanje mikrobov močan vpliv na okolje. Mikrobi so sposobni s svojimi produkti prehranjevanja tako zastrupiti okolje, npr. s proizvodnjo strupenih plinov, sposobni pa so tudi iz popolnoma negostoljubnih in zastrupljenih okolij narediti spet življenju prijazno okolje. To sposobnost izkoriščamo tudi sami pri dogodkih kot je npr. razlitje nafte in jo poimenujemo mikrobna bioremediacija.
Med številnimi potmi razgradnje snovi sta za nas pomembni fermentacija in gnitje.
Pri fermentaciji gre za razkroj ogljikovih hidratov (sladkorjev) pri putrefakciji, ki je vrsta gnitja, pa gre za razkroj beljakovin. Kaj se dogaja pri teh dveh procesih povzema sledeča tabela:
Fermentacija
- CO2 in CH4 sta glavna plinska produkta
- Z mlečnokislinskimi bakterijami nastaja mlečna kislina
- Razkroj beljakovin z manj neprijetnimi vonjavami
- Emisije amonijaka, hlapnih organskih spojin so zelo zmanjšane
Putrefakcija
- Razkroj beljakovin močno zaudarja
- Amonijak, hlapne organske spojine se proizvajajo v večjih količinah
- Med povzročitelji gnitja tudi patogeni npr. Clostridium botulinum
Zaradi omenjenih lastnosti putrefakcija ni proces, ki bi si ga v našem okolju želeli. Z efektivnimi mikroorganizmi poizkušamo tehtnico držati na strani fermentacije
Izrivanje patogenih mikroorganizmov
V okoljih, kjer je življenje prisotno so temelj le-tega mikroorganizmi. Tudi če se nam neko okolje zdi na videz prazno, na primer enostavna kapljica vode, v njem mrgoli življenja. Tako nevidno življenje je povsod in se ga načeloma sploh ne zavedamo, dokler nam ne povzroča preglavic. Problemi, ki nam jih povzročajo mikrobi so lahko samo moteči, kot je npr. neprijeten vonj, lahko pa imajo hude posledice, kot so nalezljive bolezni. Koristna mikrobna združba teh preglavic ne povzroča, še več – ključna je za normalno delovanje okolja katerega fundament so. Tako v tleh razkrajajo organsko maso in zagotavljajo hranila rastlinam, v živalih vključno z nami so med drugim del imunskega sistema. V vodi prisotni mikroorganizmi, ki imajo klorofile in so sposobni fotosinteze, pa so sposobni sinteze kisika ki ga vsak trenutek dihamo.Z uporabo npr. dezinfekcijskih sredstev, antibiotikov, FFS, biocidov.. v okolju delamo prazne prostore, kamor se mikroorganizmi lahko naselijo. Za taka okolja bi lahko rekli, da kdor prej pride, prej melje. V primeru, da smo iz takega okolja odstranili koristne mikroorganizme, smo odstranili tudi živi ščit, ki je ščitil pred vdorom patogenov. Ko ostanemo brez zaščite imajo patogeni večjo možnost poseliti tako prazno območje. Odstranjevanje mikrobov z nekega območja je torej smiselno le če vemo, da so tam škodljivi ali pa da nujno potrebujemo sterilno okolje. Tak primer so npr. kirurške dvorane v bolnišnicah. V kolikor že naredimo prazen prostor v okolju, je smiselno zavestno tja kolonizirati koristne mikroorganizme.
Efektivni mikroorganizmi se bodo v okolju obnašali regenerativno, ravnotežje v okolju bo v korist koristnim mikroorganizmom in s tem tudi v našo korist. Za razliko od kemičnih sredstev, efektivni mikroorganizmi ne puščajo seboj praznih prostorov in ne uničujejo okolja. Ker so vsi mikroorganizmi prisotni v matični kulturi neškodljivi, pri uporabi ni nikakršne karence, niti bojazni da bi negativno vplivali na naše zdravje. Dobra in hkrati slaba stran EM je, da se v okolju dolgoročno ne obdržijo, oz. ostanejo samo tisti mikroorganizmi iz EM, ki so tam že bili prej prisotni. Tako ni možno, da bi ob uporabi EM škodili obstoječim vzpostavljenim koristnim mikrobnim združbam in tako podrli funkcionalnost nekega okolja.