Avtor nam s svojim iskrivim pisanjem približa semena in nas prepriča, kako odlična so za našo prehrano. Kako se zmeraj bolje počutimo, če uživamo cela žitna zrna, naj bodo nakaljena, namočena v vodi, zmleta in spečena v kruhu ali v drugih dobrotah. Le bela moka naj bo čimdlje, ker je osiromašena in tako zdravju bolj škodi kot koristi. Tako nas poduči o značilnostih žitnega zrna in kaj naredi z njim predelava, se do potankosti loti priprave žit – peke kruha pri nas in po svetu, tako kruha s kvasom kot tistega brez, pa s kislim testom, razloži kaj je to žitna kavovina in kako pražimo žita. Kakšna so fermentirana žita, kako enostavno je pripraviti pomladuc, kisluc, bozo, in etnopivo.
Tudi o žitni travi in prehranskem pomenu mlade pšenice je govora in pripravi soka iz žitne trave.
V nadaljevanju se je Cortese razpisal o posameznih semenih; najprej o nežitnih škrobnih – ajdi, amarantu, kinui, in o žitih: ječmenu, koruzi, ovsu, prosu, pšenici (enozrnici, dvozrnici, trdi pšenici, kamutu, piri), navadni pšenici, rižu, divjem rižu, rži, tritikali in sirku. Vsakega izmed njih pregleda pod drobnogledom; popiše lastnosti, kaljenje, prehranski pomen, pripravo in doda kar lepo število receptov in jih seveda opremi z barvnimi fotografijami. Tako, da po vsem znanju, ki se ga zapomnimo ob radovednem prebiranju, z lahkoto pripravo najboljšo žitno jed – kruh, solato, juho, narastek … ali morda napitek za dolgo življenje.
O avtorju
Dario Cortese je velik strokovnjak za divje rastline, ljubitelj narave, publicist, fotograf in še bi lahko naštevali. Poznamo ga po številnih člankih, ki jih je objavljal v raznih revijah in dnevnikih, številnih knjigah na temo divjih rastlin in zdrave prehrane ter po neverjetno zanimivih in poučnih delavnicah, ki jih pripravlja ob toplih pomladanskih, poletnih in jesenskih vikendih. Dario nas uči nekaj, kar smo v času prehitrega življenskega tempa pozabili: Zares zdrava hrana raste povsod okoli nas. Le propoznati in nabrati jo je treba. Pa dober tek!