EKO AJDA V ZRNJU - BREZ GLUTENA (5Kg)

Ajda je bila nekoč običajna kmečka hrana in celo hrana revežev, danes pa jo uvrščamo med najbolj hranljiva in zdrava živila. Poleg tega ne vsebuje glutena, zato je primerna tudi za ljudi s celiakijo.

Koristne sestavine?

Seme ajde poleg visoko kakovostnih beljakovin vsebuje tudi flavonoide in flavone, fitosterole, fagopirine ter proteine, ki vežejo tiamin. Proteini ajde imajo visoko biološko vrednost zaradi dobro uravnotežene aminokislinske sestave kljub relativno nizki prebavljivosti. Ekstrakti proteinov ajde naj bi imeli koristen učinek na nekatere kronične bolezni, kot so diabetes, hipertenzija, hiperholesterolemija ter bolezni srca in ožilja. Zaradi nizke vsebnosti prolamina (sestavine glutena) je ajdova moka primerna za ljudi s celiakijo. Proteini ajde so bogati z lizinom, ki je prva limitirajoča aminokislina drugih rastlinskih proteinov ter z argininom. Ajda vsebuje malo treonina in metionina, ki ju je sicer več v drugih rastlinskih proteinih. V primerjavi z ostalimi rastlinami ima ajda nižja razmerja med lizinom in argininom ter metioninom in glicinom. To naj bi vplivalo na boljši učinek pri nižanju holesterola. K učinkovitejšemu nižanju holesterola prispeva tudi nizka prebavljivost ajdovih proteinov in sestavin, ki so podobni prehranski vlaknini. Flavonoidi predstavljajo glavno skupino naravnih antioksidantov. Znani so po zniževanju nivoja holesterola v krvi, ohranjanju močnih in fleksibilnih kapilar in arterij, zmanjševanju krvnega pritiska in tveganja za arteriosklerozo. V semenu ajde največji delež flavonoidov predstavlja rutin. Fitosteroli vplivajo na zmanjševanje holesterola v krvi. Fagopirin je fluorescenten rdeč pigment. Vsebuje ga zelena rastlina, v semenih ajde pa se nahaja v zelo nizkih količinah. Lahko se uporablja pri zdravljenju diabetesa tipa 2. Fagopirizem je bolezen pri živalih, ki se pojavi ob uživanju velikih količin cvetoče in sveže rastline ob hkratni izpostavljenosti sončni svetlobi. Pri ljudeh se lahko pojavi samo ob uživanju zelenih delov ajde kot zelenjave, ne pa pri uporabi ajdovega čaja. Tu so terapevtski odmerki zeli ajde veliko nižji, pa tudi fagopirin ne prehaja v vodni izvleček, saj je slabo topen. Proteini, ki vežejo tiamin, oziroma vitamin B1, lahko izboljšajo stabilnost tiamina med hranjenjem ter njegovo biološko razpoložljivost. Ti proteini se lahko uporabljajo pri oskrbi ljudi, ki imajo premalo tiamina in ga niso sposobni shranjevati.

Uporaba ajde

Ajda je velikokrat zmleta v moko, ki se lahko uporabi za ajdove palačinke, kruh, žgance ... V večini evropskih držav se jo uporablja pri pripravi kaš in juh. V drugih državah pa se jo uporablja skupaj s pšenico, rižem ali koruzo za kruh, rezance in etnična živila. Vsako leto se iznajde veliko novih izdelkov.

Če niste preobčutljivi na gluten, je ajdovo moko dobro mešati s pšenično, saj boste tako izboljšali okus jedi in tudi vnesli v telo bolj pestro kombinacijo hranil. Kadar želite speči ajdov kruh, naj bo ajdove moke največ polovica, preostala moka pa naj bo pšenična. Če ste preobčutljivi na gluten, potem ajde seveda ne morete mešati s pšenico, lahko pa ajdovo moko kombinirate z riževo moko in si tako zagotovite sveže pripravljene jedi brez glutena.