Patina
Patina je sivo-zeleni sloj sestavljen iz karbonatov in sulfatov in je posledica kemijske reakcije bakra, ogljikovega (CO2) in žveplovega dioksida (SO2) kateri po daljšem obdobju zaščiti material pred propadanjem. Patina kemično vsebuje: bazični karbonat (CuCO3.Cu(OH)2), bazični sulfat (CuSO4.Cu(OH)2) in bazični klorid (CuCl2.3Cu(OH)2). Tovrstna plast ni toksična in ne povzroča negativnih vplivov na okolje. Hitreje nastane v bolj vlažnem okolju predvsem v bližini morske vode. Baker se lahko patinira tudi namensko, najlažje tako, da se vlažno površino večkrat potrese s sodo bikarbono (NaHCO3).
Zeleni volk
Zeleni volk z patino nima veliko skupnega in nastaja pri kisli kemični reakciji, ko baker prihaja v stik s kislinami kot so: ocetna, sadna, sečna, žveplena katero poznamo tudi kot kisli dež in nastaja predvsem v bolj onesnaženih pokrajinah. S tega razloga orodja ne izpostavljamo padavinam. Pri reakciji z bakrom tako na njegovi površini nastajajo spojine kot sta: bakrov acetat in bakrov hidroksiacetat. Te spojine so ene najbolj strupenih snovi na zemlji in še vedno primarni sestavni del mnogih fitofarmacevtskih sredstev. Zaradi možnosti nastanka zelenega volka na prostem ne izpostavljamo bekrenih žic ali trakov, namenjenih zaščiti vrtnin, ravno tako ne uporabljamo vode zbrane iz bakrenih žlebov.
Čiščenje
Bakrenega vrtnega orodja ni potrebno čistiti ali kakor koli odstranjevati zaščitno plast. V kolikor pa bi želeli povrniti rdeč sijaj priporočamo uporabo tople ocetne raztopine. Lahko pa se ga tudi za nekaj ur potopi v kis. Po čiščenju ga je potrebno dobro sprati s čisto vodo in osušiti s krpo, tako ni nevarnosti za nastanek zelenega volka.