OZONATORJI

Ozon je kratkoživa molekula, saj je zelo reaktivna. To pomeni, da “napada” oz. oksidira organske snovi s katerimi pride v stik. Ozon spada med najmočnejše oksidante na svetu, kar v praksi pomeni, da “napada” vse kar je živo. Manjši organizmi (enocelični, kot so virusi in bakterije) so dosti bolj “občutljivi” na ozon kot veliki (večcelični) organizmi. Razlog je v dostopni površini malih delcev napram velikim delcem oz tkivom; plinu dostopna površina majhnih delcev je lahko do 100.000 krat večja. Tako ozon najhitreje uniči mikrobe in organske molekule (vonjave, pline), za večje organizme pa potrebujemo dosti večje količine ozona in daljši čas izpostavljenosti.

Ozon prične biti strupen za človeka pri koncentraciji nad 0,30 ppm (parts per million), če je človek izpostavljen za več kot 15 minut dnevno. Varna meja za izpostavljenost ozonu na delavnem mestu (8 ur/dan) je 0,10 ppm (https://www.osha.gov/chemicaldata/). Na srečo človek zazna ozon že pri izjemno nizki koncentraciji kot je 0,01 ppm, tako da imamo naravni alarmni mehanizem za zaznavanje tega oksidanta.

Ozon ima še eno izjemno lepo lastnost: poleg kratkoživosti in dezinfekcije ozon razpade le na kisik (O₂), ki je njegov edini “odpadek”. Tako je ozon okolju najbolj prijazen dezinfektant med vsemi. Celoten proces razpada traja od 30 minut pa do 3 dni, odvisno od velikosti prostora in koncentracije ozona v njem. Ta postopek pa lahko pospešimo z uporabo dezintegratorja in tako varno uporabo kateregakoli prostora zagotovimo že v dobri uri po napolnitvi prostora s tem plinskim čistilom. V kolikor je možnost pa koncentracijo ozona hitro znižamo na varno raven s prezračenjem prostora za par minut.

Tudi iz vidika proizvodnje ozona je okolju najbolj prijazen med kemikalijami ravno ozon, ki se proizvaja iz zraka s pomočjo električne energije.